Bralci
"Glej, svojo besedo polagam v tvoja usta"
(Jer 1, 9)
Branje božje besede pri bogoslužju
Biti bralec pri javnem bogoslužju pomeni opravljati najvišjo stopnjo služenja. Zato bodimo hvaležni, da ga smemo opravljati – Bogu za podarjeno sposobnost in izkazano zaupanje s strani Cerkve.
Božja beseda je Beseda ljubezni, zato moramo najprej imeti radi Sveto pismo in Boga, ki preko njega govori. Potrebno ga je prebirati, se z njim hraniti in začutiti Ljubezen globoko v duši. Najprej je namenjena nam v duhovno hrano in šele, ko jo bomo mi prejeli in začutili njeno sporočilno moč, jo bomo lahko podarili tudi drugim.
Gladko in profesionalno prebrano besedilo pred Bogom nič ne pomeni, če ni odmeva srca. Bog ne bo presojal besed, ampak srce. Branje Božje besede je velika čast, ki obenem kliče veliko ponižnost in spoštovanje do Boga. Samo takšno spoštovanje nas bo vodilo do preprostega srca, ki bo s svetostjo misli in čistosti besede prineslo Božje sporočilo. Iz notranjosti mora zadoneti moč celega človeka – bralca, oznanjevalca.
Bralec ima odgovorno nalogo, posreduje Božjo besedo, zato se mora truditi, da:
• živi po evangeliju in nauku cerkve,
• Božjo besedo oznanja razumljivo in razločno,
• se na oznanjevanje skrbno pripravi. (DALJNA PRIPRAVA: spoznavanje Svetega pisma, zgradbe, pravila za dobro branje; BLIŽNJA PRIPRAVA: študij odlomka, ki mi je dodeljen za branje, vadim se v glasnem branju, zunanje se uredim.)
Branje Božje besede je uvrščeno med posebne Cerkvene službe. Bralec mora biti za tako veliko službo dobro pripravljen. Služba branja ni predstojniška, ampak strežniška služba.
Koristni nasveti za bralce Božje besede pri bogoslužju
- Že doma si preberite Božjo besedo (najdemo jo na spletu – hozana.si). Ko se doma pripravljate, tudi zmolite za poslušalce, da bo Bog po vas naletel na odprta ušesa in srca.
- Bodite urejeni (primerna obleka – ne zanemarjena, ne izstopajoča).
- Pred mašo pridite v zakristijo in si odlomek še enkrat preberite iz lekcionarija – knjige za berila (ker je včasih drugačen prevod kot na spletu).
- Pred oz. med prihodom k ambonu tiho zmolite. Lahko tako: »Gospod, očitsti mi srce in ustnice, da bom dobro oznanil Tvojo sveto besedo«.
- K ambonu pristopite iz cerkve (ne iz zakristije). Dobro je, da sedite v prvih klopeh (da ni predolga pot). Iz klopi se odpravite TAKOJ, ko duhovnik (ali bralec) končna z govorjevnjem (ne hodim prej in en čakam dlje (da se usede ipd.)). Če sedite bolj zadaj, pridite že prej (npr. med psalmom) pred prvo klop in tam počakajte, da ste na vrsti za branje.
- PRED in PO branju Božje besede se priklonimo oltarju ko gremo mimo SREDINE OLTARJA (če NE gremo mimo sredine oltarja, se NE priklanjamo): Bralci NE poklekujemo pred oltarjem ali tabernakljem in se ne priklanjamo v druge smeri.
- Priden pričnete z branjem – ko ste že pri ambonu, 3 sekunde počakajte preden začnete z branjem (da se vi in ljudje umirijo in nastane pozornost na to, kar sledi).
- Berite počasi, jasno in razločno. Dobro je, da vi razumete kaj berete, da poslušalci lažje opazijo poudarke in pomen.
- Med branjem ni potrebno gledati po ljudeh… pomembna je beseda.
- Ne berite »Prvo/ drugo berilo« in ‘naslova’, ampak samo: »Berilo iz pisma…«, po prebranem besedilu za hip počakajte nato recite »Božja beseda« (ali »To je Božja beseda.« oz. »Poslušali smo Božjo besedo«.), drugo ni primerno. Ob nedeljah velja preprosto pravilo – berete le ČRNO besedilo.
- Kadar ste odsotni, si poiščite zamenjavo.
Bodite ponosni in veseli, da vam je zaupana tako pomembna služba v Cerkvi. Hvala Bogu za vaš talent, vam pa za pripravljenost, da tudi po vas Bog govori in se razglašajo čudovita Božja dela. Naj, po Marijini priprošnji, Beseda v vas tako deluje, da vas bo preveval isti Svetu Duh, kot je navdihoval pisce Svetopisnemskega besedila.